Na podlagi 9. in 13. člena Zakona o društvih (uradno prečiščeno besedilo) – Zdru-1-UPB2 (Ur. list Republike Slovenije, št. 64/2011, je občni zbor Društva prijateljev Sobote dne 11.06.2021 sprejel spremembe statuta Društva prijateljev Sobote, ter tako sprejel naslednji
Ime društva je Društvo prijateljev Sobote, Murska Sobota (v nadaljnem besedilu: društvo). Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Sedež društva je v Murski Soboti, Zvezna ulica 10 (Pokrajinska in študijska knjižnica).
Društvo je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje prijateljev mesta Murska Sobota, ki združuje, vključuje in povezuje članstvo na prostovoljni odločitvi vsakega posameznika oz.posameznice.
Društvo ima svoj znak in pečat. Znak društva je upodobitev portala soboškega gradu. Pečat društva je krog s premerom 3,5 cm, v sredini katerega je znak društva, ob robu pa napis Društvo prijateljev Sobote, Murska Sobota.
Društvo lahko sodeluje z drugimi organizacijami in podobnimi društvi v Republiki Sloveniji, ki delujejo na področju ohranjevanja mestnih tradicij in prispevajo k razvoju njegove in sorodnih dejavnosti.
Društvo lahko samostojno sodeluje ali se včlani v sorodne domače, tuje ali mednarodne organizacije, ki imajo podobne namene in cilje.
Delo društva in njegovih organov je javno.
Društvo obvešča o svojem delovanju širšo in ožjo javnost.
Svoje člane obvešča društvo :
z objavljanjem ter razpošiljanjem vabil in zapisnikov;
z izdajo internega glasila društva;
s tem, da so zapisniki vseh organov društva dostopni na vpogled članom društva.
Širšo javnost obvešča društvo :
s tem, da so seje organov društva javne in da se nanje vabijo predstavniki medijev ter druge osebe, ki izkažejo tak interes;
z organizacijo okroglih miz in tiskovnih konferenc;
prek drugih sredstev javnega obveščanja.
Za zagotovitev javnosti dela je odgovoren predsednik društva.
Namen društva je spodbujanje in organiziranje primernih aktivnosti za ohranitev identitete mesta Murska Sobota na vseh področjih, še posebej na področju mestne arhitekture in na področju drugih specifičnih in tradicionalnih značilnosti mesta.
Poleg zgoraj navedenega društvo:
daje pobude za izboljšanje življenjskih pogojev prebivalcev mesta Murska Sobota in predlaga pristojnim organom pobude za rešitev pomembnejših komunalnih, razvojnih in drugih odprtih vprašanj mesta;
daje pobude in pripombe lokalni skupnosti in njenim organom, ki jih ugotavlja širša mestna javnost ter opozarja na pomanjkljivo oz. neustrezno delo javnih služb v mestu;
zavzema se za ohranitev, obnovo in širitev parkov, rekreacijskih in zabaviščnih prostorov na eni ter socialnih ustanov in služb v mestu Murska Sobota na drugi strani;
vzdržuje stike in se povezuje z zainteresiranimi rojaki in drugimi prijatelji mesta Murska Sobota ter s podobnimi društvi, v domovini in po svetu;
neguje spomin na pomembnejše zgodovinske, gospodarske, kulturne, športne in druge dogodke mesta, s povdarkom na njegov delež in vlogo v razvoju pomurske pokrajine;
za člane društva organizira predavanja, posvetovanja, izlete in družabna srečanja.
Svoj namen in cilje uresničuje društvo z izvajanjem naslednjih nalog :
s prirejanjem ter organizacijo javnih tribun in okroglih miz ter s sodelovanjem svojih članov na strokovnih srečanjih, seminarjih, javnih tribunah in drugih prireditvah, ki jih organizirajo druge organizacije;
z dajanjem pobud in pripomb pristojnim državnim in lokalnim organom, strokovnim organizacijam in društvom
s povezovanjem ter vzdrževanjem stikov z drugimi podobnimi organizacijami, društvi in rojaki v Sloveniji in v tujini;
s sodelovanjem z občinskimi in drugimi organi, organizacijami in društvi, ki delujejo na območju lokalne skupnosti ter z drugimi množičnimi in družbenimi organizacijami.
Član društva lahko postane vsaka polnoletna poslovno sposobna oseba, ki izkaže svoj interes za članstvo ter je z ozirom na svojo razgledanost, življenje in delo utemeljeno sklepati, da bo lahko uspešno prispevala svoj delež k uresničevanju ciljev društva zapisanih v 7. členu tega statuta.
Članstvo v društvu je prostovoljno. Društvo ima redne in častne člane.
Član društva lahko postane pod enakimi pogoji tudi tuj državljan.
O sprejemu v članstvo odloča na podlagi prijavnice zainteresirane osebe, ki želi postati član društva, Upravni odbor društva.
Pravice članov društva so:
da volijo in so izvoljeni v organe društva;
da sodelujejo pri delu in soodločanju v organih društva;
da dajejo predloge ter sugestije organom društva k delu in izpopolnjevanju nalog društva;
da so seznanjeni s programom in poslovanjem društva ter njegovim finančno materialnim poslovanjem;
da sprejemajo nagrade, priznanja ter pohvale za delo in dosežene uspehe v društvu;
Dolžnosti članov društva so:
da po svojih močeh in sposobnostih prispevajo k uresničevanju ciljev društva navedenih v 7. členu tega statuta
da spoštujejo statut društva in druge akte ter sklepe organov društva;
da sodelujejo na javnih tribunah in okroglih mizah društva ter v drugih aktivnostih društva
da varujejo svoj ugled, ugled društva ter mesta Murska Sobota;
da z osebnim prizadevanjem in vzorom pripomorejo k uresničitvi delovnega programa društva;
da redno plačujejo članarino;
da skrbijo za premoženje društva.
Častni član društva lahko postane oseba, ki ima posebne zasluge za razvoj in uspešno delo društva, kakor tudi oseba, ki je v preteklosti pomembno prispevala k razvoju mesta Murska Sobota.
Naziv častnega člana društva podeli društvo lahko tudi nečlanu. Naziv častnega člana podeljuje občni zbor na predlog upravnega odbora. Če častni član ni član društva nima pravice odločanja v organih društva.
Pravice in dolžnosti članov organov društva so častne. Za svoje delo v organih društva člani praviloma ne prejemajo plačila. Ustrezna denarna nagrada se lahko prizna le osebam za obsežnejše, trajnejše in kontinuirano delo v korist društva.
Članstvo v društvu preneha:
z izstopom
s črtanjem
z izključitvijo na podlagi sklepa častnega razsodišča društva
s smrtjo.
Član prostovoljno izstopi iz društva, kadar poda upravnemu odboru pismeno izjavo o izstopu.
Član se črta iz društva, če kljub opominu ne plača članarine v tekočem letu.
Član se izključi iz društva, če grobo krši pravice in dolžnosti, če zavestno ravna proti interesu in ugledu društva in če je pred sodiščem obsojen za hujše ali zavržno kaznivo dejanje.
O izključitvi člana društva odloča častno razsodišče s sklepom.
Organi društva in način dela:
občni zbor
upravni odbor
nadzorni odbor
častno razsodišče.
Način glasovanja, sklepčnost in veljavnost:
Organi društva sprejemajo svoje sklepe praviloma javno. Organ je sklepčen, če njegovi seji prisostvuje večina njegovih članov. Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov organa. Praviloma javne so tudi volitve v organe društva.
Občni zbor
Občni zbor je najvišji organ društva, Sestavljajo ga vsi člani društva.
Občni zbor je lahko reden in izreden. Redni občni zbor sklicuje upravni odbor enkrat na leto. Izredni občni zbor se skliče po potrebi. Skliče ga lahko upravni odbor na svojo pobudo, na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo tretjine članov društva. Izredni občni zbor sklepa samo o stvari, za katero je sklican.
Upravni odbor je dolžan sklicati izredni občni zbor najkasneje v roku enega meseca po tem, ko je prejel tako zahtevo. V nasprotnem primeru lahko skliče izredni občni zbor predlagatelj, ki mora predložiti tudi dnevni red z ustreznimi materiali.
Sklicanje občnega zbora mora biti objavljeno z dnevnim redom najmanj 14 dni pred dnevom, za katerega je sklican.
O načinu sklicanja občnega zbora odloča upravni odbor društva.
Če se odloča o spremembi statuta ali o prenehanju delovanja društva, je sklep veljaven, če zanj glasujeta najmanj dve tretjini navzočih članov.
Občni zbor je sklepčen, če je ob predvidenem začetku navzočih več kot polovica članov društva.
Če ob predvidenem začetku občni zbor ni sklepčen, se začetek odloži za 30 minut, nakar občni zbor veljavno sklepa, če je prisotnih najmanj 10 članov.
Občni zbor odpre predsednik društva in ga vodi, dokler občni zbor ne izvoli delovnega predsedstva. Poleg tega občni zbor izvoli še zapisnikarja in dva overitelja zapisnika, po potrebi pa tudi volilno komisijo, kandidacijsko komisijo, verifikacijsko komisijo in druge delovne organe.
Naloge občnega zbora so:
sklepa o dnevnem redu;
razpravlja o delu in poročilih upravnega in nadzornega odbora ter častnega razsodišča;
sprejema delovni program društva;
voli in razrešuje upravni odbor, nadzorni odbor in častno razsodišče društva;
odloča o pritožbah proti sklepom upravnega odbora in sklepom častnega razsodišča;
sprejema finančni načrt za prihodnje leto ter potrjuje zaključni račun za minulo leto;
sprejema, spreminja ter dopolnjuje statut;
dokončno odloča o izključitvi člana iz društva;
odloča o sodelovanju, združevanju in prenehanju društva;
odloča o nakupu in prodaji nepremičnin;
odloča o častnih nazivih, priznanjih, pohvalah in nagradah;
določa višino članarine.
Posamezni predlogi za obravnavo na občnemu zboru morajo biti v pisni obliki poslani upravnemu odboru najmanj 8 dni pred sklicem občnega zbora.
O delu občnega zbora se piše zapisnik, ki ga podpišejo predsednik delovnega predsedstva, zapisnikar in dva overitelja zapisnika.
Upravni odbor
Upravni odbor je izvršilni organ društva, ki opravlja organizacijske, upravne, administrativne, strokovne in tehnične zadeve društva ter druge naloge, ki mu jih naloži občni zbor, kakor tudi zadeve, ki po svoji naravi sodijo v njegovo delovno področje.
Upravni odbor se sestaja po potrebi, vendar najmanj dvakrat letno.
Upravni odbor je za svoje delo odgovoren občnemu zboru.
Upravni odbor šteje 11 članov. Izvoli ga občni zbor društva. Njegova mandatna doba traja 4 ( štiri ) leta. Posamezni član je v to funkcijo lahko izvoljen večkrat.
Upravni odbor iz svoje sredine izvoli predsednika, podpredsednika in tajnika društva.
Predsednik društva je po svoji funkciji predsednik upravnega odbora, podpredsednik društva pa podpredsednik upravnega odbora.
Predsednik in podpredsednik društva, ter tajnik društva so lahko v to funkcijo izvoljeni znova in večkrat.
Naloge upravnega odbora so:
neposredno skrbi za izvrševanje nalog in ciljev društva:;
voli predsednika, podpredsednika in tajnika društva, ter imenuje blagajnika društva
skrbi za izvrševanje svojih nalog in za izvajanje sklepov občnega zbora;
sklicuje občni zbor, določa njegov dnevni red, pripravlja poročila o delu društva ter predloge za občni zbor;
sprejema splošne in organizacijske akte društva;
pripravlja predlog finančnega načrt in predlog zaključnega računa;
sestavlja letni koledar aktivnosti društva
vodi posle, ki zadevajo sprejem in prenehanje članov ter evidenco članstva
imenuje stalne in občasne komisije ter druga delovna telesa društva;
skrbi za materialno-finančno poslovanje in za sredstva ter premoženje društva;
določa odredbodajalce in podpisnike finančnih listin društva, način podpisovanja teh listin in blagajniški maksimum;
odloča o sprejemu v članstvo društva, o črtanju in izključitvi iz društva;
odloča o znižanju oziroma oprostitvi plačevanja članarine neplačevitim članom;
določa višino denarne nagrade tajniku in blagajniku ter za zbor društva pripravlja predloge za častne nazive, priznanja in nagrade;
opravlja druge posle. ki ne spadajo v pristojnost drugih organov društva.
Upravni odbor dela na sejah, ki jih sklicuje predsednik društva, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik oziroma tajnik društva.
Upravni odbor je sklepčen, če seji prisostvuje več kot polovica članov . Sklepi so sprejeti, če zanje glasuje večina navzočih članov.
Upravni odbor lahko za izvajanje posameznih nalog imenuje komisije. Naloge, število članov in predsednika komisij določi upravni odbor. Člani komisije so lahko le člani društva. Za svoje delo so komisije odgovorne upravnemu odboru. Izjemoma lahko društvo povabi k sodelovanju tudi zunajne sodelavce.
Društvo lahko ustanovi tudi sekcije. Sekcije so metoda dela društva, organizirane po interesnem principu članov društva.
Sekcijo ustanovi upravni odbor na pobudo članov društva. Sekcije niso pravne osebe in morajo delati v skladu s statutom društva.
Nadzorni odbor
Nadzorni odbor spremlja delo upravnega odbora in drugih organov društva ter opravlja stalni nadzor nad finančnim poslovanjem društva.
Nadzorni odbor je odgovoren občnemu zboru in mu mora poročati vsaj enkrat v koledarskem letu.
Nadzorni odbor je sestavljen iz treh članov, ki jih izvoli občni zbor.
Nadzorni odbor izvoli iz svoje srede predsednika in njegovega namestnika. Člani nadzornega odbora ne morejo biti obenem člani upravnega odbora. Na sejah upravnega odbora lahko sodelujejo, ne morejo pa odločati.
Nadzorni odbor veljavno sprejema sklepe, če sta prisotna vsaj dva člana in za sklep glasujeta dva člana.
Mandatna doba članov nadzornega odbora je 4 leta. Posamezni član je v to funkcijo lahko izvoljen večkrat.
Častno razsodišče
Častno razsodišče šteje tri člane, ki jih voli občni zbor za dobo 4 let.
Člani častnega razsodišča izmed sebe izvolijo predsednika in njegovega namestnika.
Postopek pred častnim razsodiščem vodi senat, sestavljen iz predsednika in dveh članov. Postopek se vodi po določbah Zakona o upravnem postopku.
Člani razsodišča so v to funkcijo lahko izvoljeni večkrat.
Disciplinske kršitve, ki jih obravnava častno razsodišče so naslednje:
kršitve določb statuta;
nevestno, lahkomiselno, škodljivo ali neodgovorno sprejemanje ali izvrševanje sprejetih zadolžitev in funkcij v društvu;
neizvrševanje sklepov organov društva;
dejanja, ki škodujejo ugledu društva.
Častno razsodišče lahko izreče članom društva naslednje ukrepe:
opomin
javni opomin
izključitev.
Zoper sklep, ki ga na prvi stopnji izda častno razsodišče ima prizadeti pravico v 15-dneh podati pritožbo na upravni odbor društva kot drugostopenjski organ. Dokončni sklep sprejme občni zbor.
Predsednik društva
Predsednik društva skrbi za zakonitost delovanja društva ter zastopa in predstavlja društvo pred državnimi in drugimi organi in organizacijami v državi in tujini.
Predsednik društva je po svoji funkciji tudi predsednik upravnega odbora.
Predsednik društva je za svoje delo in za delovanje društva odgovoren občnemu zboru društva.
Predsednika društva v njegovi odsotnosti nadomešča podpredsednik društva. Podpredsednik društva je po svoji funkciji tudi podpredsednik upravnega odbora. Iz svoje sredine ju izvoli upravni odbor.
Mandat predsednika in podpredsednika društva traja 1(eno) leto. Na to funkcijo sta lahko znova in večkrat izvoljena. Volitve se opravijo v roku 30 dni po vsakoletnem občnem zboru društva.
Tajnik društva
Voli ga upravni odbor iz svoje sredine za dobo štirih let in je na to funkcijo lahko znova in večkrat izvoljen. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru društva, upravnemu odboru in predsedniku društva. Opravlja strokovne, administrativne in tehnične posle društva in njegovih organov,
koordinira njihovo delo, vodi delovodnik, dokumentarno gradivo, skrbi za arhiv društva in hrani pečate društva.
Viri dohodkov društva so:
članarina
javna sredstva
prispevki sponzorjev
darila in volila
dohodki iz dejavnosti društva in materialnih pravic
drugih viri.
Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v mejah odobrenega finančnega načrta.
Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno.
Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je nična.
Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in letnim finančnim načrtom, kar sprejme občni zbor. Na rednem občnem zboru člani vsako leto obravnavajo in sprejmejo tudi zaključni račun.
Tehnične posle v zvezi z finančno- blagajniškim poslovanjem, opravlja blagajnik društva. Imenuje ga upravni odbor.
Blagajniške posle, v kolikor to izrecno ni v nasprotju z veljavnimi predpisi, lahko za društvo opravlja tajnik društva poleg tajniških poslov.
Finančne in materialne listine podpisujeta praviloma predsednik in tajnik društva, in to oba skupaj, upravni odbor pa je pristojen, da način podpisovanja doreče in tudi drugače uredi.
Materialno in finančno poslovanje se mora voditi v skladu z načeli in standardi ter z veljavnimi predpisi.
Društvo ima svoj transakcijski račun v banki, ki jo določi upravni odbor
Vsak član društva lahko zahteva vpogled v finančno in materialno dokumentacijo in poslovanje društva.
Za pomoč pri urejanju finančno materialnih zadev lahko društvo pritegne finančnega strokovnjaka.
Premoženje društva sestavljajo: denarna sredstva, premično in nepremično premoženje, ki so kot last društva vpisana v register osnovnih sredstev.
Premičnine se lahko odtujijo tretjim osebam le na podlagi sklepa upravnega odbora. O nakupu in odtujitvi nepremičnin društva odloča občni zbor društva.
Društvo lahko ima sponzorje. Sponzorji so lahko fizične ali pravne osebe, ki društvu materialno, moralno ali kako drugače pomagajo. Sponzorji lahko sodelujejo in razpravljajo
na sejah občnega zbora, nimajo pa pravice odločanja.
Društvo preneha:
po sklepu občnega zbora z večino navzočih članov,
po samem zakonu
V primeru prenehanja društva pripadajo njegova sredstva in premoženje Mestni občini Murska Sobota.
Proračunska sredstva se vrnejo proračunu.
O sklepu o prenehanju društva mora zastopnik društva v 30 dneh obvestiti pristojni upravni organ.
Sklepu o prenehanju društva je potrebno priložiti poročilo o razpolaganju s sredstvi društva, iz katerega je razviden obseg sredstev, način poravnave obveznosti društva,
višina javnih sredstev ter njihova vrnitev proračunu ter prenos premoženja društva na Mestno občino Murska Sobota.
Če društvo spremeni statut, registrirano ime- naziv ali zastopnika društva, mora pri pristojnem državnem organu vložiti zahtevo za spremembo registracije v 30 dneh od nastale spremembe.
Zahtevi iz prejšnjega odstavka se mora priložiti zapisnik s seje občnega zbora, na kateri so bile sprejete spremembe. Če je bil spremenjen statut, mora društvo zahtevi priložiti dva izvoda novega statuta.
Društvo bo v roku treh mesecev sprejelo pravilnike, ki so po veljavnih predpisih obvezni za društva. Za njihov sprejem je pristojen upravni odbor društva.
Ta statut začne veljati, ko ga sprejme ustanovni zbor društva in potrdi za upravne notranje zadeve pristojni organ Upravne enote Murska Sobota.
V Murski Soboti, 11.06.2021
Zapisnikar:
Metka CELEC
Predsednik DPS:
Janez ÖRI
